Vestnik pomurska osebnost leta 2017.
IZBIRAMO VESTNIKOVO OSEBNOST POMURJA 2017!

 

Leto 2017 se počasi bliža koncu in prišel je čas, da pogledamo, kdo je v Pomurju najbolj zaznamoval letošnje dogajanje. Leto je bilo pestro in razburljivo, tako da je bil izbor teh posameznikov zahteven in tudi zabaven izziv.

Naši novinarji so pripravili predloge, sedaj pa je na vas, dragi bralci in bralke, da izberete, kdo je tisti, ki si letos najbolj zasluži naziv Vestnikova osebnost Pomurja. Glasujte in odločite!

Samsung Galaxy s7 32 GB.
Nagrada: Novi Samsung Galaxy s7 32 GB
Vse, ki boste glasovali bomo vključili tudi v nagradno žrebanje, v katerem se boste lahko potegovali za Samsung Galaxy s7 32 GB.

 

Kandidati

za Vestnikovo osebnost Pomurja 2017 so
1
Tjaša
Kos
Tjaša Kos.

Društvo Kelih, katerega predsednica je Tjaša Kos, bo januarja 2018 dopolnilo 10 let delovanja. V teh letih so izvedli številne projekte na področjih kulture, izobraževanja in turizma ter promovirali Prlekijo in Slovenijo kot tradicionalno vinsko in kulinarično bogato deželo. V zadnjih letih so se najbolj sistematično posvečali večanju prepoznavnosti prleške gibanice. Promocijske dogodke v več krajih po Sloveniji so skrbno načrtovali do turistično-gastronomske prireditve Prleška gibanica 2017. Letošnje, že četrto ocenjevanje prleške gibanice je bilo zelo uspešno. V avgustu so po treh letih intenzivnega dela, pri čemer je društvo povezalo številne nevladne organizacije, posameznike, strokovne službe in gospodarske družbe, poenotili recept za prleško gibanico. “Najpomembneje pa je, da prleška gibanica povezuje ne le nas, člane, ampak vse, da ostaja živa, da jo pripravlja čedalje več ljudi, tako mlajši kot starejši, kar je nujno za ohranjanje naše dediščine,” pravi Tjaša Kos. Organizirajo tudi Salon Jeruzalem, sodelujejo pri izvedbi Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina ter mednarodnega salona vina in delikates VinDel.

2
Amadea
Gomboc
Amadea Gomboc.

Anina zvezdica je dobrodelna organizacija, ki družinam po vsej Sloveniji pomaga tako, da zanje zbira hrano z daljšim rokom uporabe in higienske pripomočke. Pred štirimi leti je Anina zvezdica zasijala tudi v Pomurju, kamor jo je pripeljala Amadea Gomboc in prevzela njeno pomursko izpostavo. Pomoč drugim ji je bila položena v zibelko, saj so jo v tem duhu vzgojili starši. Sama priznava, da sprva ni zares vedela, v kaj se spušča, zato je bilo prvo leto najtežje. Ko je morala večini Pomurcev sploh predstaviti fundacijo Anina zvezdica, sama izdelati plakate, obveščati javnost, pristopiti do podjetij, organizirati zbiranje. A njen čut do sočloveka se je že prvo leto izkazal za resničnega, ko je zbrala kar devet ton hrane za 191 družin. To ji je dalo zagon za naprej in pripomoglo tudi k temu, da se ekipa iz leta v leto širi, podjetij in prostovoljcev, ki želijo pomagati, pa je vse več. Kljub temu da skupaj s svojimi zvezdicami, kot imenuje sodelavce, številnim polepša življenje, ostaja skromna in pravi, da je srečnica, ker ji je Anina zvezdica dala ogromno, in je srečna, da jih je spoznala in ima možnost skupaj z njimi pomagati tistim, ki si sami ta trenutek ne morejo.

3
Sabina
Sobočan
Sabina Sobočan.

Sabina Sobočan je direktorica podjetja Varis Lendava, ki je letos prejelo številna laskava priznanja. Vestnik in Pomurska gospodarska zbornica sta ga v Vestnikovem izboru pomurskih podjetij leta razglasila za naj… pomursko podjetje v kategoriji srednje velikih podjetij. Združenje manager je za letošnjega prejemnika priznanja Vključi.vse izbralo prav njih, ob tem so prejeli še bronasto gazelo časnika Dnevnik. Vseh nagrad in priznanj brez marljivega dela zaposlenih ne bi bilo, ob tem poudarja direktorica in doda, da jim vsaka nagrada, najsi je lokalna ali državna, pomeni pomembno spodbudo pri nadaljnjem poslovanju in razvoju. “Ob nagradah, ki potrjujejo naše dosedanje uspešno delo, bomo tudi v prihodnje sledili viziji postati najboljši proizvajalec končanih kopalnic v Evropi, ki ostajajo naš najpomembnejši produkt,” pravi Sobočanova, ponosna, da je verjela v svoje cilje in da bodo v družbi Varis Lendava z delom vseh zaposlenih dosegli za letos zastavljene cilje poslovanja, ki zagotavljajo nadaljnjo rast podjetja glede na predhodno obdobje. Hkrati, doda, pa v prihodnost zrejo z veliko odgovornostjo.

4
Vasja
Golar
Vasja Golar.

Pivo je vse manj zgolj gostilniška pijača in pridobiva čedalje večjo vlogo v kulinariki na vrhunski ravni. Prestižne restavracije tako na svojih menijih nimajo več le vrhunskih vin, temveč tudi piva, po večini mikropivovarjev. Da je v varjenju piva priložnost za uspeh, je že pred petimi leti ugotovil Vasja Golar, ki je po kopici zapletov s slovensko birokracijo svojo pivovarno postavil nekaj kilometrov čez mejo, v avstrijski Radgoni. Danes 33-letnik v pivovarni vse od začetka širi proizvodnjo, 550 tisoč litrov piva, kolikor so ga zvarili lani, bodo letos še presegli. Bevog je namreč postal znan ne samo po Pomurju, temveč po vsej Sloveniji. Še vedno ga največ, približno polovico, prodajo po Sloveniji, medtem ko se jim tudi tuji trgi vse bolj odpirajo. V Avstriji, ki je v bistvu domači trg njihove pivovarne, prodajo 25 odstotkov proizvodnje, sledita še Italija in Nizozemska. Bevog pa bogati tudi svojo ponudbo piva, saj je lani pivo začel polniti še v pločevinke. Nenavadno ime Bevog izhaja iz njegove bujne domišljije, ki je posledica branja in gledanja domišljijskih in fantazijskih zgodb ter glasbe, ki jo posluša. In taka je tudi podoba njegovih piv.

5
Jan
Žibrat
Jan Žibrat.

Jan Žibrat je eden najboljših slovenskih namiznoteniških igralcev in je še vedno uradno član Namiznoteniškega kluba Sobota. Septembra letos je s soigralci iz slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Luksemburgu poskrbel za prvovrstno senzacijo s tretjim mestom in bronasto medaljo, kar je bila sploh prva kolajna Slovenije v zgodovini tega športa. Žibrat je v dvoboju s Slovaško s svojo zmago preobrnil potek tekme v slovensko korist in tako prispeval enega od odločilnih deležev h končnemu uspehu Slovenije. V zadnjih letih si kruh služi v tujini. Potem ko se je leta 2015 pred sezono iz Nizozemske preselil v Nemčijo, je ekipi Grünwettersbach v drugi nemški ligi pomagal do končnega zmagoslavja in preboja v najmočnejše ligaško tekmovanje v Evropi – v t. i. bundesligo. Mladi Prlek je takrat blestel v spomladanskem delu, kjer je nanizal 13 zmag in 2 poraza. Je aktualni državni podprvak v dvojicah. Leta 2010 je na evropskem mladinskem prvenstvu prišel do polfinala tako pri posameznikih kot pri dvojicah.

6
Jasmina
Maček
Jasmina Maček.

Jasmina Maček je najboljša in najbolj izkušena slovenska strelka v disciplini trap. Za pravo presenečenje je poskrbela letos skupaj s Tomažem Blazinškom iz Ormoža, ko sta na evropskem prvenstvu v Bakuju na tekmi mešanih dvojic kot člana slovenske reprezentance dobila srebrno odličje, kar je bil nepričakovan uspeh. Na posamični tekmi je Mačkova zasedla 25. mesto. Lani je odpotovala na olimpijske igre v Riu v vlogi trenerke svojega brata Boštjana Mačka. Bila je prva Slovenka, ki je bila v finalu v trapu, in zasedla 6. mesto v Italiji leta 2000. Na svetovnem prvenstvu v Kairu leta 2001 je takrat s 14. mestom dosegla svojo najboljšo uvrstitev, leta 2015 pa je bila tretja na tekmovanju za veliko nagrado v Kuvajtu. Na mednarodni tekmi za veliko nagrado Perazzi v Beogradu leta 2013 je bila druga, na prvih evropskih športnih igrah v Bakuju leta 2015 pa se je uvrstila na 19. mesto. Je večkratna udeleženka svetovnih prvenstev in tekem svetovnega pokala. Bila je državna prvakinja v obdobju, ko je bilo v Sloveniji še državno prvenstvo.

7
Janez
Balažic
Janez Balažic.

Umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic je eden izmed zaslužnih za to, da prebivalce in obiskovalce Murske Sobote po Ulici Štefana Kovača od sredine letošnjega leta spremljajo vrhunska slovenska kiparska dela oziroma Murin park slovenske skulpture. Sodeloval je tudi pri letošnji predstavitvi dela arhitekta Franca Novaka na bienalu industrijskega oblikovanja v Franciji. Je intelektualec, ki si upa javno kritizirati odločitve lokalnih in državnih oblasti, ko je to treba, in ki nenehno opozarja na to, da bi Prekmurci že zdavnaj morali imeti svojo enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Iz umetnostne zgodovine je diplomiral in nato doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dobri dve desetletji je bil kustos in muzejski svetovalec v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, od leta 2010 pa predava umetnostno zgodovino na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Bil je urednik zbirke Monumenta Pannonica in Zbornika soboškega muzeja, pobudnik več strokovnih srečanj, med drugim o urbani in arhitekturni podobi Murske Sobote, o arhitektu Jožetu Plečniku v Prekmurju in o umetnosti okrog leta 1400. Je avtor več knjig in drugih publikacij ter prejemnik več nagrad in priznanj.

8
Štefan
Kardoš
Štefan Kardoš.

Profesor slovenskega jezika in sociologije, ki poučuje na Dvojezični srednji šoli Lendava, in priznani slovenski pisatelj Štefan Kardoš je letos pri založbi Litera izdal roman Vse moje Amerike. Z njim je postavil svojevrsten spomenik Križevcem v Prekmurju, kjer je preživel otroštvo, oziroma domači pokrajini in svoji družini, v romanu zaživi tudi prekmurska skupnost v Betlehemu v Pensilvaniji. Danes avtor živi in ustvarja v Murski Soboti. Je tudi izjemen kolumnist, izkazal se je že tudi kot odličen mentor dijakom na literarnem, gledališkem in filmskem področju. Da je izvrsten pisatelj, je pokazal že v romanu Sekstant, katerega soavtor je bil (poleg Roberta Titana Felixa in Norme Bale) in ki se je uvrstil med pet finalistov za nagrado kresnik. To je potem že za naslednji roman, Rizling polka, leta 2008 tudi dobil. Tri leta pozneje se je z romanom Pobočje sončnega griča spet uvrstil med finaliste za to nagrado ter nato spet lani z romanom Veter in odmev. Bil je predsednik Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije ter urednik pri založbi Franc-Franc. Pesmi, prozo in strokovna besedila je objavljal v več literarnih in strokovnih revijah, kot so Mentor, Dialogi, Sodobnost in Slavistična revija.

9
Stanko
Ivanušič
Stanko Ivanušič.

Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič je bil že večkrat postavljen pred izvršena dejstva. Država je v preteklosti njegovi občini med drugim zaradi administrativne napake zavrnila projekt, redko našla posluh za težave lokalnega prebivalstva, povrhu tam postavila še tehnične ovire na meji. Ivanušič pa je vedno, s spretno komunikacijo in ker je ljudski človek, dokazal, da smo lahko strpni in da je dobra komunikacija tisto, kar na koncu šteje.
V Občini Razkrižje, kjer živi približno tisoč štiristo ljudi, Ivanušič sicer nenehno skrbi, da iz vsake bitke, ki jo mora preživeti občina, pridejo še močnejši. Še posebej je štela njegova drža, ko je še pred arbitražno odločitvijo o meji s Hrvaško vztrajal, da se prizadetim ljudem zaradi vseh anomalij iz preteklosti zagotovijo pravice. Ivanušič ima še veliko zaslug, da razsodba doslej ni pokvarila čezmejnih odnosov – morebitnih incidentov po arbitraži namreč sploh ni. Razkriški župan je generator dobrih odnosov, ki vladajo na tamkajšnjem koncu med sosedi iz dveh držav kljub zapletom na državni ravni v luči arbitraže. Ivanušič pa zna povzdigniti glas tudi na sejah sveta regije, kjer se redno bori, da se Pomurje uvrsti na zemljevid tistih, ki odločajo o usodi regije.

Osebnost leta 2017.
Vestnikove osebnosti Pomurja bomo razglasili 12. decembra na slavnostnem dogodku.
Večer osebnost leta 2017
Izbiramo tudi….
Vestnikove osebnosti leta na posameznih področjih
Ne spreglejte, da bomo razglasili tudi Vestnikove osebnosti Pomurja na posameznih področjih, pri čemer je novinarska komisija za vsako področje izbrala tri kandidate, zmagovalca pa bo izbrala žirija priznanih Pomurcev.