Vestnik pomurska osebnost leta 2017.
IZBIRAMO TUDI...

 

Ne spreglejte, da bomo razglasili tudi Vestnikove osebnosti Pomurja na posameznih področjih, pri čemer je novinarska komisija za vsako področje izbrala tri kandidate, zmagovalca pa bo izbrala žirija priznanih Pomurcev.

Vestnikov politik Pomurja 2017

1
Iztok
Fartek
Iztok Fartek
Župan Občine Šalovci Iztok Fartek je nekdanji poštni uradnik, ki se je v politiki znašel po naključju. Skupaj s skupino somišljenikov se je odločil, da se bo preizkusil na županskih volitvah in skušal tako ustaviti drsenje občine v propad. Začetki niso bili enostavni, saj se je ob resni sanaciji občinskih financ spopadal z močno opozicijo. V času županovanja mu je uspelo spraviti vse občinske dolgove pod isto streho. Za lažje delovanje občine je dosegel sporazume z večino upnikov. Dolg je zmanjšal na minimum. Ob tem pa občina ni zanemarila razvoja. V tem času mu je uspelo zgraditi del vodovoda, ki ni bil sestavni del pomurskega vodovoda, občina se je aktivno vključila v iskanje razvojnih virov z vključevanjem v čezmejne razvojne projekte. Tako občina danes nemoteno posluje in se tudi razvija. Pri načrtovanju razvoja so na prvem mestu potrebe ljudi in ne nefunkcionalni »spomeniki«, ki pomenijo javni strošek, ljudje pa od njih nimajo velike koristi.
2
Stanko
Ivanušič
Stanko Ivanušič
Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič je bil že večkrat postavljen pred izvršena dejstva. Država je v preteklosti njegovi občini med drugim zaradi administrativne napake zavrnila projekt, redko našla posluh za težave lokalnega prebivalstva, povrhu tam postavila še tehnične ovire na meji. Ivanušič pa je vedno, s spretno komunikacijo in ker je ljudski človek, dokazal, da smo lahko strpni in da je dobra komunikacija tisto, kar na koncu šteje. V Občini Razkrižje, kjer živi približno tisoč štiristo ljudi, Ivanušič sicer nenehno skrbi, da iz vsake bitke, ki jo mora preživeti občina, pridejo še močnejši. Še posebej je štela njegova drža, ko je še pred arbitražno odločitvijo o meji s Hrvaško vztrajal, da se prizadetim ljudem zaradi vseh anomalij iz preteklosti zagotovijo pravice. Ivanušič ima še veliko zaslug, da razsodba doslej ni pokvarila čezmejnih odnosov – morebitnih incidentov po arbitraži namreč sploh ni. Razkriški župan je generator dobrih odnosov, ki vladajo na tamkajšnjem koncu med sosedi iz dveh držav kljub zapletom na državni ravni v luči arbitraže. Ivanušič pa zna povzdigniti glas tudi na sejah sveta regije, kjer se redno bori, da se Pomurje uvrsti na zemljevid tistih, ki odločajo o usodi regije.
3
Jožef
Horvat
Jožef Horvat
Poslanec iz vrst Nove Slovenije Jožef Horvat je po izobrazbi diplomirani fizik, ki je bil vso svojo aktivno delovno dobo zunaj politike zaposlen v Muri, kjer je bil direktor službe za informatiko. V politiko je vstopil leta 2004 kot poslanec v državnem zboru. Že od začetka aktivnega udejstvovanja v politiki je eden od vidnejših članov omenjene stranke. Iz njegovega prvega mandata v državnem zboru (2004–2008) velja poudariti njegova prizadevanja za uvrstitev dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom med državne praznike. Državno praznovanje dneva priključitve nima le simbolnega pomena, ampak ima posredno velik pomen za krepitev nacionalne zavesti v tem delu Slovenije kot tudi na državni ravni, kjer se je na Prekmurje pogosto gledalo in ga tudi razumelo kot privesek. Tudi sicer je Jožef Horvat po ponovni izvolitvi v državni zbor eden od tistih, ki glasno zagovarjajo lokalne interese.

Vestnikov kulturnik Pomurja 2017

1
Dušan
Šarotar
Dušan Šarotar
Dušan Šarotar je pisatelj, pesnik, scenarist, prevajalec in fotograf. Njegova temeljna literarna vprašanja so najprej Sobota, potem holokavst in razna metafizična vprašanja. V svojih delih pripoveduje zgodbo o Judih, skupnosti, ki je močno zaznamovala Soboto. Njegov pisateljski kredo je, kot pravi, da piše hommage temu mestu, da bi obudil dušo. Šarotarjeva dela prevajajo v številne tuje jezike (španščino, angleščino, hrvaščino), vabijo ga na mednarodna literarna srečanja in branja, v Veliko Britanijo, Mehiko, države zahodnega Balkana, kjer je že lahko pripovedoval zgodbo o Soboti. Zelo naklonjene kritike o njegovem delu (Panorama, Biljard v Dobrayu) so objavili najprestižnejši literarni časopisi, kot sta angleški Guardian in ameriški World Literature Today, njegovo delo se je uvrstilo med osem najboljših prevodov sodobne literature, ki jih izbira Univerza Oxford. Je tudi med nominiranci za najprestižnejšo literarno nagrado za sodobno književnost, ki jo podeljujejo v Dublinu. V prihodnjem letu bodo njegovi romani izšli še v Argentini, Franciji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem.
2
Matjaž
Farič
Matjaž Farič
Matjaž Farič je plesalec, koreograf in režiser. Živi in ustvarja v Ljubljani, na plesnem parketu deluje mednarodno, a se vsa leta vrača v Mursko Soboto, saj je tu zasnoval Zavod Flota in mednarodni festival sodobnega plesa Fronta, katerega umetniški vodja je. Po njegovi zaslugi v tem mestu nastopijo eminentni slovenski in tuji plesalci s predstavami, ki nam ne prikažejo le lepote giba, temveč opozarjajo na najbolj aktualna vprašanja sodobnega sveta. S festivalom Fronta dokazuje, da se lahko tudi na robovih in v provincah Evrope vrstijo odmevni kulturni dogodki in nastajajo nove smernice kulturne politike Evrope. Vztraja, čeprav bi mu bilo festival nedvomno lažje izpeljati v večjem kulturnem središču. Lani je zaznamoval 30-letnico svojega ustvarjanja, ki ga je začel kot plesalec, nadaljeval kot koreograf in režiser. Ob tej priložnosti je nastal opus Sinestezija. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj doma in v tujini.
3
Marko
Rus
Marko Rus
Marko Rus je od leta 2012 umetniški vodja folklorne skupine Leščeček Kulturnega društva Slavka Osterca iz Veržeja. Je tudi avtor odrske postavitve V Hedžekovi dvorani, za katero je skupina na zadnjem državnem srečanju najboljših folklornih skupin prejela zlato plaketo. Pod njegovim vodstvom se je skupina kar sedem let zapored uvrstila na državno srečanje in v različnih kategorijah doslej prejela štiri zlate plakete. Nedvomno sodi med najuspešnejše folklorne skupine pri nas. Skupina, ki združuje plesalce, godbenike in pevce, stare od 15 do 35 let, je nastala leta 2006 z željo, da bi ohranjala slovensko ljudsko izročilo, znajo pa tudi preseči tradicionalne okvire in na odru povedati zgodbe, o katerih doslej v folklori nismo veliko slišali. To so tudi zgodbe iz sodobnejšega časa. Idejno zasnovo za vsako novo odrsko postavitev si zamisli Rus, vsi člani skupine pa aktivno sodelujejo in sooblikujejo vsako predstavo, pravzaprav vsak nastop posebej, saj je vsak unikaten in nekaj posebnega.

Vestnikov športnik Pomurja 2017

1
Peter
Podlunšek
Peter Podlunšek
Akrobatski pilot Peter Podlunšek (PP37) je 15. oktobra letos nad dirkalno stezo v Indianapolisu v ZDA opravil svojo zadnjo dirko na tekmovanju Red Bull Air Race (RBAR). Po štirih sezonah in dveh letih letenja v najprestižnejšem razredu masters je naznanil upokojitev. V razredu challenger je leta 2014 zasedel tretje mesto v Rovinju, konec leta 2015 pa je prejel licenco za napredovanje in začel leteti v razredu masters. Njegov največji uspeh je bilo drugo mesto na dirki v San Diegu v ZDA aprila letos. Podlunšek je bil sicer edini v tem športu, najhitrejši motošportni dirki na svetu – nekakšni formuli ena pod oblaki –, ki je bil hkrati zaposlen. Letalskemu športu je zapisan že več kot 30 let in najverjetneje bo v njem ostal še veliko let. Izvzeto bo le dirkanje z letali v tekmovanju RBAR, ki mu je seveda dalo ogromno. Nekaj, česar je lahko deležna le peščica ljudi. Čas, ki ga je minulih pet let posvetil tekmovanju RBAR, bo zdaj na voljo za druge projekte in tudi ti bodo tesno povezani z akrobatskim letenjem.
2
Damjan
Bohar
Damjan Bohar
Damjan Bohar je letos prav gotovo največkrat omenjeno in prepoznavno pomursko ime v slovenskem in mednarodnem nogometu. Še posebej z igrami v drugi polovici tega leta v vijoličastem dresu Maribora v domačem prvenstvu in v najelitnejšem klubskem tekmovanju na svetu – ligi prvakov – si je znova prislužil vabilo v slovensko člansko reprezentanco. Bohar je bil junak tekme lige prvakov v mariborskem Ljudskem vrtu s Spartakom iz Moskve, na kateri je dosegel izenačujoči zadetek in svoji ekipi priboril točko. Sam se na vsaki tekmi izkaže z izjemno fizično pripravljenostjo in borbenostjo, saj je po pretečenih kilometrih na tekmo vedno v vrhu. Je neutruden delavec tako v napadu kakor v obrambi in vedno pomaga svojim soigralcem. Je produkt šole Nogometnega kluba Mura, kjer si je začel utrjevati mednarodni sloves leta 2012 z izjemno borbenimi predstavami na tekmah lige Evropa z Bakujem, sofijskim CSKA-jem in slovitim italijanskim Laziem.
3
Simon
Špilak
Simon Špilak
Simon Špilak je že vrsto let daleč najboljši pomurski kolesar in že uveljavljeno ime v svetu profesionalnega kolesarstva. Je udeleženec poletnih olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu in leta 2016 v Riu de Janeiru. Letos je bil skupni zmagovalec dirke po Švici, kjer je slavil tudi na najtežji kraljevski etapi. Ta država mu na splošno ustreza, saj je na enaki dirki zmagal tudi pred dvema letoma, še prej pa je bil tudi skupni zmagovalec dirke po švicarski regiji Romandiji, na kateri je še dvakrat zasedel drugo mesto. Avgusta letos je bil drugi tudi na dirki Pro Ötztaler 5500 v Avstriji, ki zaradi neverjetne višinske razlike neuradno velja za najtežjo enodnevno kolesarsko dirko na svetu. Potem ko je bil član profesionalnih moštev Krka-Adria Mobil in Lampre, je Špilak od leta 2012 član profesionalne ruske ekipe Katjuša. Kakšno zaupanje vanj ima vodstvo tega moštva, dokazuje tudi letošnji podpis pogodbe o nadaljevanju kariere pri Katjuši. Aprila letos je Špilak zasedel 10. mesto na dirki po Baskiji.

Vestnikov nevladnik/humanitarec Pomurja 2017

1
Dušan
Hunjadi
Dušan Hunjadi
Dušan Hunjadi, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Ljutomer, je z vodenjem intervencije ob junijskem požaru v Eko Plastkomu, doslej največjem požaru na severovzhodu države, pokazal pravi obraz pomurskih gasilcev, ki s predanim, strokovnim in pogumnim ravnanjem vsakič, ko je to treba, tvegajo svoja življenja, da rešujejo druga, ob tem pa nenehno širijo vrednoto prostovoljstva. Hunjadi je eden od vodilnih pomurskih gasilcev, ki se vsak dan dokazuje s svojimi dejanji, to pa je pomoč bližnjemu ob naravnih in drugih nesrečah. Gasilski častnik se s svojim delom, strokovnostjo in zagnanostjo obenem nenehno trudi, da je pomurska regija v vrhu slovenskega gasilstva. Je eden od mnogih pomurskih gasilcev, ki dnevno žrtvujejo svoj prosti čas za pomoči potrebne ljudi. Gasilstvo je zanj način življenja, njegova skrb pa dokazovanje, da pomursko gasilstvo lahko sledi sodobnemu času v vseh izzivih in problemih. Prekaljen gasilec še redno posveča svoj čas nadaljnjemu urejanju statusa gasilca operativca ter prizadevanju za njegovo usposobljenost in tudi opremljenost. Hunjadi je posameznik in gasilec, ki v ospredje svojega delovanja postavlja entuziazem in prostovoljstvo.
2
Jožef
Rituper
Jožef Rituper
Njegovo poslanstvo je pomagati. Že skoraj 20 let je Jožef Rituper humanitarec in še dvakrat toliko gasilec, s posebnim čutom za ljudi, ki se vedno odzove na klic. V okviru Evangeličanske humanitarne organizacije Podpornica je med prvimi Pomurcem razvažal tople obroke ali pa starejše ljudi peljal k zdravniku. Z izposojo električnih in hidravličnih bolniških postelj številnim ljudem po vsem Pomurju in vse do Maribora pomaga pri domači oskrbi negibnih bolnikov. Njegov delovnik se začne zgodaj zjutraj in konča zvečer, dnevno pa odgovori na vsaj 40 telefonskih klicev, ki so v glavnem klici na pomoč. V njegovo humanitarno delo je vpeta vsa družina, večkrat namreč pomoči potrebne obišče skupaj z ženo. Ker je evangeličanska vera prepletena z njihovim načinom življenja, je ob letošnji 500. obletnici začetka reformacije zbral 500 kovancev po en evro, na katerih je odtis podobe Primoža Trubarja, nosilca reformacije na Slovenskem, in tako opozoril na njegovo pomembno zgodovinsko vlogo.
3
Tine
Mlinarič
Tine Mlinarič
Tine Mlinarič je neutruden pri širjenju lokalnih zamisli in idej o izkoriščanju vode reke Mure, ki so podprte z izračuni in utemeljitvami strokovnjakov z raznih področij in institucij. Kot etno kulturni aktivist si je za življenjski cilj zadal rešiti reko Muro pred pohlepom kapitala. Tako kot mnogi v Pomurju, pa najsi bodo okoljevarstveniki, ljubitelji narave ali kmetovalci s čutom do okolja, si prizadeva, da reka Mura ne bi bila uničena z jezovi in velikimi hidroelektrarnami (HE) ter da bi bila električna energija, proizvedena s pomočjo reke Mure, namenjena v prvi vrsti za potrebe lokalnega okolja in v podporo obmurske turistične ponudbe. Letos mu je uspelo pridobiti podporo in podpise večine županov občin ob reki Muri. Prav tako se s HE ne strinjajo slovenski akademiki, saj so člani sveta za varovanje okolja SAZU pisno soglašali, da je zamisel o več malih elektrarnah – mlinih na Muri, če je ekonomsko in prostorsko utemeljena, primerna rešitev. Ni odveč poudariti, da bi bila taka uporaba tudi v podporo namakalnim sistemom gojitve zelenjave na površinah, ki so tudi v nacionalni strategiji namakanja predvidene v te namene. Mlinarič pa je tudi pesnik, esejist, publicist in urednik.

Vestnikov gospodarstvenik Pomurja 2017

1
Sabina
Gregorinčič
Sabina Gregorinčič
Sabina Gregorinčič je pogumna podjetnica, ki se ni ustrašila izziva: najprej je najela in z ekipo začela vračati ugled Zvezdi, gostilni in hotelu v stavbi nekdanjega hotela Dobray v Murski Soboti, ki je še danes središče družabnega življenja. V manj kot desetih letih so tako povečali promet, da so jim zaupali tudi lastniki objekta, in v letu 2017 je njeno podjetje Zvezda Turizem postalo lastnik osrednjega gostinsko-turističnega objekta častitljive starosti v središču mesta Murska Sobota. Z lanskim poslovanjem so zelo zadovoljni, saj je bilo v primerjavi z letom prej večje za osem odstotkov, podobne rezultate pa pričakujejo tudi letos. Zvezda je z organiziranjem koncertov pod kostanji v poletnih tednih in v pivnici pozimi pomagala razbiti mrtvilo mestnega središča. V kleti Zvezde od avgusta letos varijo svoje pivo Zvezda po pilsovi recepturi, ki so ga gostje sprejeli z navdušenjem.
2
Srečko
Kalamar
Srečko Kalamar
Srečko Kalamar, direktor in lastnik Goričanke, podjetja za trgovino, turizem in gostinstvo, spada med začetnike zasebne trgovske ponudbe v Pomurju. Po 28 letih trgovske dejavnosti je v tem letu sprejel eno od najpomembnejših odločitev, zamenjali so strateškega partnerja. Postali so partner Spara Slovenija, ene največjih trgovin v Sloveniji. Danes ima Goričanka trgovine v kar šestih goričkih občinah. Poleg trdne maloprodajne mreže v večjih goričkih krajih in prodaje gradbenega materiala domačim in tudi tujim kupcem se ukvarjajo z organiziranjem prireditev, izposojo hladilnikov, dostavo in raztovarjanjem blaga ter s poštnimi in bančnimi storitvami. Pohvalijo se lahko s svojimi blagovnimi znamkami, ki so jim letos dodali nove za prodajo in pripravo suhomesnatih izdelkov in narezkov ter delovno orodje.
3
Denis
Rajbar
Denis Rajbar
Denis Rajbar od Grada se je za samostojno poslovno pot odločil leta 2009, od takrat s podjetjem Dengrad piše zavidljivo zgodbo o uspehu. Rojen je v družini gradbenikov, tudi sam se je stroki zapisal že v mladih letih, najprej z vpisom v srednjo gradbeno šolo v Mariboru in pozneje še s študijem gradbeništva na mariborski univerzi. Pred usodno odločitvijo je delal kot pomočnik vodje gradbišča pri Pomgradu, a vedno ga je vleklo, pravi, da bi postal zasebnik. Na začetku sta se mu poleg očeta pridružila še znanca in začeli so z manjšimi gradbenimi deli v bližnji okolici. Začeli so z nič. Iz leta v leto so dobivali naročila za vedno večje objekte in danes je v družbi več kot 30 zaposlenih, skoraj vsi prihajajo iz neposredne okolice, Dengrad pa je bil lani med najhitreje rastočimi pomurskimi podjetji. Svojo pripadnost lokalnemu okolju Rajbar izkazuje tudi s sponzoriranjem številnih ekip malega in velikega nogometa na Goričkem in tudi soboške Mure.
Večer osebnost leta 2017
Izbiramo tudi….
Vestnikove osebnosti leta na posameznih področjih
Ne spreglejte, da bomo razglasili tudi Vestnikove osebnosti Pomurja na posameznih področjih, pri čemer je novinarska komisija za vsako področje izbrala tri kandidate, zmagovalca pa bo izbrala žirija priznanih Pomurcev.